Dobrodošli na portalu energija!

 

Obnovljivi viri energije

Kaj so obnovljiviviri energije?

 

Obnovljive vire energije lahko razdelimo v dve glavni kategoriji:

 

Tradicionalni obnovljivi viri energije

kot je biomasa in velike hidroelektrane,

 

Nove obnovljive vire energije

kot je energija Sonca, energija vetra, geotermalna energija itd.

 

Iz obnovljivih virov energije se ustvarja 18% skupne svetovne energije (2006), ampak je večina od tega dobljena z izkoriščanjem biomase za kuhanje in gretje 13 od skupnih 18%. Od velikih hidroelektrarn se dobiva dodatnih tri procente energije. Po tem takem če izločimo tradicionalne vire energije lahko enostavno izračunamo nove vire energije katere ustvarjajo 2,4% skupne svetovne energije. 1,3% pripada na instalacije za gretje vode, 0,8% na proizvodnjo električne energije in 0,3% na biogoriva. Ta del bi se moral v prihodnosti povečati, ker je neobnovljivih virov vse manj, njihov vpliv na okolje pa zelo majhen.

 

Sonce oddaja Zemlji 15 tisočkrat več energije, kot lahko človek v sedanji fazi uspe potrošiti. Iz tega se vidi da se obnovljivi viri lahko bolje izkoriščajo, ter se nam ni treba ubadati z fosilnimi gorivi. Razvoj obnovljivih virov energije (posebno vetra, vode, sonca in biomase) je važen zaradi posebnih razlogov:

• obnovljivi viri energije imajo zelo važno vlogov zmanjšanju ogljikovega dioksida (CO₂) v atmosfero. Zmanjšanje emisije CO₂ v atmosfero je politika Evropske unije, ki se je v Sloveniji kar držimo in upoštevamo!
• povečanje obnovljivih virov energije povečuje energetsko stabilnost sistema. Tako pomaga v izboljšanju in sigurnosti dostave energije na način da zmanjšujemo odvisnost od uvoza energetskih surovin in električne energije.
• prčakuje se, da bodo obnovljivi viri energije postali ekonomsko konkurenčni konvencionalnim virom energije v srednjem do dolgem času.

Nekoliko tehnologij, posebno energija vetra, male hidrocentrale, energija iz biomase in sončna energija, so ekonomsko konkurentne. Ostale tehnologije so odvisne od povpraševanja na trgu, da bi tako postale ekonomsko donodne v odnosu na klasične izvore energije. Evropska skupnost ima strategijo podvojiti potrebe obnovljivih virov energije do 2010. leta v odnosu na 2003 leta. To pomeni, da bi se skupni del obnovljivih virov energije povečal na 12% do 2010. leta. Dodatno, države Europske unije (EU) so si zadale še en ambiciozen cilj da povečamo del obnovljivih virov energije za 20% skupne potrošnje energije v EU do 2020 leta.

Najzanimivejši obnovljivi viri energije (energija vetra, energija vode, energija iz biomase in sončna energija,) so opisani na posebnih straneh. Sončna radijacija je glavna gonilna sila večine obnovljivih virov energije, vendar obstaja nekoliko obnovljivih virov energije, ki ga ne potrebujejo. To so geotermalna energija in energija katero lahko dobimo od plime in oseke.

 

Geotermalna energija (Geothermal energy)

Geotermalna energija se nanaša se na koriščenje topline notranjosti Zemlje. Da bi se ta energija iskoristila, so se razvile mnoge tehnologije,v osnovi pa lahko povdarimo dva osnovna načina:

 

Direktno in indirektno.

 

*Direktno koriščenje pomeni koriščenje vroče vode katera izvira oz. se prečrpava iz podzemlja. To je lahko različno: od koriščenja v toplicah, za gretje hiš in zimskih vrtov, za posebne postopke v industriji (npr. pasterizacija mleka).

 

*Indirektno koriščenje geotermalne energije pomeni pridobivanje električne energije. Tukaj se princip delovanja ne razlikuje veliko od klasičnih termoelektrarn na premog ali mazut - razlika je samo v načinu po katerem se pridobiva vodna para.

 

Celi članek o geotermalnih virih energije lahko preberete tukaj.

 

 

Energija plime in oseke (Tidal power)

Najbolj znana elektrana katera izkorišča energijo plime in oseke je na rokavu reke Rance v Franciji. Zgrajena je bila v 60-ih in še vedno uspešno deluje.

Energija plime in oseke prihaja od gravitacijskih sil Sonca in Meseca. Ta energija se lahko pridobiva tam kjer so morska plimovanja posebej izrazita. Princip je enostaven in je zelo podoben delovanju hidroelektrarne. Na vhodu v zaliv se postavi zapornica in ko se dvigne gladina vode se spusti preko turbin v zaliv. Ko se zaliv napolni se zapornica zapre in ostane zaprta tako dolgo, da nivo vode pade. Glavni problemi takega iskoriščanja energije plime in oseke so nestalnost (potrebno je čakati da se gladina vode dvigne dovolj visoko, in da pade na nivo) ter zelo mala možnost kar se tiče primernega mesta izgradnje.

 

Celi članek o energiji plime in oseke ter ostalih oblik energije oceana lahko preberete tukaj.