Solarna - Sončna energija

Izrabljanje sončne energije je odvisno predvsem od količine sončnega sevanja ... Solarna - Sončna energija

Energija vetra - Vetrna energija

Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo ... Energija Vetra - Vetrna energija

Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota Zemljine notranjosti. Globalno, geotermalne izvore predstavljajo akumulirana toplotna energija ... Geotermalna energija

Dobrodošli na portalu energija!

 

 


Premog

Kaj je premog?

 

Premog je preostanek orjaških dreves, praproti in drugih dreves, ki so pred milijoni let pokrivala zemeljsko površino.

Zaradi močvirnate podlage so se odmrle rastline pogreznile v močvirje. Prekrilo jih je blato, ki preprečevalo dostop kisika, zato pa rastline niso propadle (zgnile). Na te plasti so se nalagale nove plasti rastlinja in zemlje. S tem se je povečeval pritisk na spodnje plasti. Zaradi velikega pritiska in visoke temperature, so se rastline v milijonih let spremenile v premog.

 

Starost premoga je različna in s tem je različna tudi količina toplote, ki jo posamezna vrsta premoga daje pri zgorevanju.

 

Vrste premoga:

1.Najmlajši je LIGNIT. Nastal je šele pred milijon leti. Je rjave barve in ima najnižjo toplotno vrednost (da najmanj toplote). Na zemlji ga je največ. V njem lahko še vedno vidite delčke lesa.


2.Starejši je RJAVI PREMOG. Ker sta nanj visok pritisk in visoka temperatura delovala dalj časa, je veliko boljši od lignita. Vsebuje od 55 % do 75 % ogljika. Več je ogljika pomeni, da daje več toplote.


3.Najboljši in najstarejši je ČRNI PREMOG, saj vsebuje do 95% ogljika in daje največ toplote. Imenujemo ga tudi ANTRACIT. Črni premog je lahko tudi do 400 milijonov let star.

 

UPORABA PREMOGA SKOZI ZGODOVINO DO DANES

 

Premog je najbolj pogosto gorivo med vsemi fosilnimi gorivi in ima tudi najdaljšo zgodovino. Saj ga uporabljamo za kurjavo že od časov jamskega človeka.

 

Arheologi so našli dokaze, da so premog za kurjavo uporabljala ljudstva v Angliji leta 100 - 200 pred našim štetjem.

Okrog leta 1300 našega štetja so ameriški indijanci (Hopi indijanci) uporabljali premog za kuho, ogrevanje in peko lončenih izdelkov.

Industrijska izkopavanja premoga pa so se začela šele okrog leta 1740, ko je James Watt iznašel parno lokomotivo. Začela se je industrijska revolucija.

Novejša uporaba je PROIZVAJANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE s pomočjo premoga.

Poleg tega, da danes premog sežigamo za ogrevanje, ga lahko uporabimo tudi za izdelavo MILA, BARVIL, PARFUMOV in DRUGIH KEMIKALIJ.

 

PROBLEMI PRI ZGOREVANJU PREMOGA

 

Nekatere vrste premoga dajejo pri gorenju veliko dima in škodljivih katranskih izparin.

Tak premog je potrebno narediti "brezdimen", šele nato ga lahko uporabljamo v tovarnah in gospodinjstvih.

To dosežejo s segrevanjem premoga v odsotnosti zraka.

 

Pri tem nastanejo:


*plinasti produkti ali mestni plin - uporaba v gospodinjstvih)


*tekoči produkti ali premogov katran- uporablja za proizvodnjo ČRNILA,

DETERGENTOV, INSEKTICIDOV, ASFALTA)


*trdni produkt ali KOKS - uporablja se kot gorivo v plavžih (za redukcijo železove rude do železa) in kot gorivo za žare.

 

Še vedno pa tudi brezdimen premog vsebuje žveplo in pri njegovem zgorevanju nastaja žveplov dioksid, ki je odgovoren za nastanek KISLEGA DEŽJA.

domov

 

 

Novice

  • 2009

    Sončna energija poslej tudi iz cest? Ste kdaj hodili bosi po parkirišču na vroč poletni dan? Ni vam treba, ker to delajo po novem znanstveniki iz Worcester Polytechnic Institute (WPI) Raziskovalci na Worcester Polytechnic Institute (WPI), poskušajo izkoristiti te toplote za alternativni vir energije. več

  • 2009

    Izračun porabe goriva Kako si lahko enostavno izračunamo porabo goriva! Ste si kdaj izračunali in zbirali podatke o tem, kakšna je dejanska poraba goriva vašega vozila? Sedaj, v času krize, res pravi trenutek, da začnemo vsi nekoliko bolj učinkovito, ekološko, ter ekonomično voziti, porabljati denar za gorivo in hkrati varovati okolje in življenja. več

  • 2009

    Projekt vetrnih elektrarn v Afriki Nekatere afriške regije, so tako vroče, da ni mogoče preživetje na teh lokalnih območjih. Ekstremne temperature posredno ustvarjajo izjemne vetrove in prav zato je morda to razlog, da imajo vetrne elektrarne velik potencial v Afriki. več

več
Moja Energija